Pet vrlih peš planincev in trije turni smučarji smo se v soboto, 21.2.2015 odpravili na zimski “treking” po Dleskovcu. Začelo se je izjemno že na samem štartu, kjer ni šlo brez zamude akademskih petnajst minut. Sledil je pravi glaž na cesti, kjer je skakalski kombi skoraj obupal, a se Tirskogorski Bernard ni pustil speljati na led, pa še 24 zobi pogon je pomagal (beri potiskanje z derezami). Tako smo se pripeljali vsaj do Planinška, od koder smo pošteno zagrizli v hrib. Na planini Vodole nas je prijazno pozdravilo sonce, ki smo ga izkoristili za prijetno malico in prelepe slike, kajti v ozadju višje gor nas je že vabila megla in mrzel veter. Domenili smo se, da smučarji gredo na Desko, pešci pa proti Dleskovcu in potem okrog na Ravni. Smučarji so prišli malo pod Desko, ko jih je zajela gosta megla in veter, zato so se odločili za spust. Odsmučali so do Podvežaka in po cesti nazaj do Planinška. Peš karavana pa je počasi, udirajoče iskala najboljše prehode čez prečudovito ruševje proti Dleskovcu. Ko smo kar precej utrujeni prispeli na sedlo pod Dleskovcem in je veter pridobil na moči, nam niti na kraj pameti ni prišlo, da bi hodili na vrh. Tako smo pohiteli s sedla in začeli prodirati proti planini Ravni. Veter kar ni pojenjal, za dodatno oteževanje hoje in mogoče malo slabši občutek pa je poskrbela še megla. Naredili smo malo bolj sitno prečenje pobočja, enkrat malo zavili z idealne poti in nato le prigazili do Ravni, od koder pa nas je čakala le še par kilometerska cesta, tokrat zgažena ;). Izpeljali smo fizično in psihično precej zahteven izlet (tako rekoč po času hoje treking :)), ki nam bo prav gotovo ostal v lepem spominu.
Dleskovška planota (vodnica Maja Vrčkovnik).